NEKAJ O ROKOBORBI
Rokoborba je borilna vešcina in tudi standardni olimpijski šport. Gre za borbo dveh nasprotnikov katerih cilj je nasprotnika premagati z korišcenjem razlicnih prijemov, pri tem pa so prepovedani udarci in vzvodi. Rokoborba je eden od najstarejših športov nasploh, prakticiran že v dobi stare Grcije, v programu olimpijskih iger od samega zacetka do danes.
Rokoborba je eden redkih športov, ki nima samo zelo dolge tradicije skoraj pri vseh narodih v svetu, ampak tudi svoje naravne temelje.
Rokoborba nima svojega izumitelja kot mnogi moderni športi, temvec lahko za njo recemo, da je stara toliko kot cloveštvo. Njene zacetne oblike so povezane z življenjskimi in vojnimi potrebami.
Rokoborba se je najbolj cenila v stari Grciji, kjer so jo razlagali z znanostjo in umetnostjo. Iz tega obdobja imamo zapiske, spomenike, mite in legende o rokoborbi. V Homerjevi Iliadi je opevan rokoborski dvoboj med Odisejem in Ajaksom pri pogrebni slovesnosti v casu trojanskih vojn. Rokoborba je bila na programu prvih modernih OI 1896 v Grciji, in sicer v grško-rimskem slogu. Sodelovalo je pet tekmovalcev v eni težnostni kategoriji. Zmagovalec je bil Nemec Schumann.
Obstaja rokoborba grško-rimskega in prostega sloga ter prostega sloga za ženske (redni program OI) ter rokoborba na pesku , tradicionalna rokoborba, sambo, grappling neolimpijski slogi.
Eden najboljših rokoborcev vseh casov, trikratni olimpijski prvak in sedemkratni svetovni prvak Belorus Aleksander Medved je opisal rokoborbo kot: "spoj mnogih športov, za katerega je treba imeti moc dvigovalca uteži, lahkotnost in koordinacijo telovadca, vzdržljivost atleta in um šahista".
SLOGI IN VARIJANTE ROKOBORBE
Kot tradicionalni šport se je rokoborba razvila v velikem številu slogov, od sumo rokoborbe, juda do razlicnih variant prostih slogov. Dostikrat se koristi v vojaškem treningu tim. borbe »prsa na prsa« Vsem tem slogom je skupno, da je prepovedano udarjanje nasprotnika z rokami, nogami, komolci ali glavo, kakor tudi nešportne poteze kot so ugrizi,… Razlika med posameznimi slogi je v nacinu trajanja borbe (število in trajanje perioda-seta), vrednotenje posameznih tehnik-prijemov, vrsti dovoljenih prijemov,...
Cilj rokoborskega dvoboja, odvisno od sloga je lahko:
- izvesti tehniko s katero se nasprotnika privede v parter v podrejen položaj. Najbolj je znan »tuš«, kateri opisuje situacijo v kateri je eden rokoborec uspel položiti na hrbet nasprotnika na nacin, da so nasprotniku obe lopatici trdno pritrjene na tla.
- nasprotnika privesti na tla
- doseci, da se nasprotnik dotakne tal z bilo katerim delom telesa razen s stopali ali ga izriniti iz prostora namenjenem za borbo
- dvigniti nasprotnika nad višino glave
- privesti telo nasprotnika v podrejen položaj na nek drugi predpisan nacin
DISCIPLINE ROKOBORBE V PROGRAMU OLIMPIJSKIH IGER
Danes sta poznana dva sloga rokoborbe: prosti slog in grško-rimski. Osnovna razlika med obema slogoma je da so v grško-rimskem slogu dovoljeni le prijemi od pasu navzgor v prostem slogu pa so dovoljeni prijemi na celo telo tudi za noge.
Tekmovalci so v rokoborbi razdeljeni po težnostnih kategorijah:
-moški 50-55kg, -60kg, -66kg, -74kg, -84kg, -96kg in 120kg
-ženske -48kg, -51kg, -55kg, -59kg, -63kg, -67kg in 72kg
Periodi borbe trajajo 2 minute in najveckrat se borba odvija v 3 periodih, pri cemer je zmagovalec tisti tekmovalec, ki si je priboril prednost v 2 periodih to prakticno pomeni, da se tekmovalec, ki je zmagal v prvih dveh periodih avtomatsko proglasi za zmagovalca dvoboja. Borba se odvija na rokoborskih blazini predpisanih dimenzij v prisotnosti 3 sodnikov. Od opreme rokoborci koristijo rokoborske drese in rokoborske copate, dovoljena pa je tudi uporaba nekaterih šcitnikov (za uhlje,…).
|
